Skupaj ustvarjajmo svojstveno lepa, zanimiva, čim bolj varna in zdrava drevesa.
Ste odgovorni za večje parkovne ali zelene urbane površine in potrebujete načrt vzdrževanja? Ste projektant, arhitekt ali krajinski arhitekt in vključujete drevesa v svoje projekte? Ste zasebni lastnik drevesa in bi zanj radi ustrezno skrbeli? Ste naročili zasaditev ali obrezovanje dreves in potrebujete neodvisen nadzor? Ste izvajalsko podjetje in bi radi izboljšali svojo delovno prakso?
Ne veste kakšen ukrep nege je najbolj primeren za vaša drevesa? Potrebujete redno spremljanje stanja vaših dreves? Bi radi optimizirali letne izdatke vzdrževanja dreves? Bi radi vedeli kakšno drevesno vrsto posaditi, kje in kako? Vas zanima ali so vaša drevesa varna in zdrava? So v okolici vaših dreves načrtovana gradbena dela in bi radi ohranili vaša drevesa? Bi radi izvedeli kaj več o drevesih, ali dopolnili svoje znanje?
Z vami ter drugimi strokovnjaki želim poiskati najboljše rešitve
za drevesa, problematike ali različne projekte.
Ne strinjamo se z nepravilnimi ter nestrokovnimi posegi v strukturo dreves!
Recite NE, »obglavljanju« dreves
Arboristika
Arboristika, arborikultura (lat. arbor drevo, cultura kultura, gojenje; a. arboriculture, n. Baumpflege) je veda, ki temelji na razumevanju drevesne biologije in se ukvarja s preučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju. Prostorsko se prepleta z več različnimi področji.
Cilji arboristike so varna, zdrava in lepa drevesa. To je mogoče doseči z izborom drevesnih vrst, primernih za rast v zaostrenih razmerah urbanega okolja, pravilnim sajenjem, pravilno in pravočasno nego dreves, z razvojem in uporabo diagnostičnih metod za oceno nevarnosti ter vitalnosti, metod za ugotavljanje in zatiranje bolezni ter škodljivcev.
Krovna izobraževalna in raziskovalna arboristična organizacija je Mednarodna zveza arboristov (ISA, International Society of Arboriculture), ustanovljena leta 1924, s sedežem v Združenih državah Amerike. V Sloveniji je bilo konec leta 2008 ustanovljeno Arboristično društvo Slovenije (ADS). V Evropi pa deluje tudi Evropska zveza arboristov (EAC, European Association of Arboriculture). Arborist Arborist (M) ali arboristka (Ž)- strokovnjak za drevesa v urbanem okolju.
Arborist svetovalec - s svojim strokovnim delom zagotavlja objektivne informacije o drevesih. Predvsem opravlja svetovanje na različnih področjih arboristike. Pripravlja lahko različna strokovna mnenja. Ukvarja se z diagnostiko in ocenitvijo vitalnosti ter varnosti dreves z uporabo različnih diagnostičnih metod. Sodeluje pri različnih projektih v fazi projektiranja, izvedbe ter nadzora v času izvedbe (sajenje ali obžagovanje dreves, drevesa na gradbišču). Prav tako svetuje ali v celoti izvede popis lesnatih rastlin. Specializira se lahko za sodnega izvedenca na področju dreves in za določevanje vrednosti dreves pri nepremičninah ali zavarovalništvu ali za izobraževanje izvajalcev.
Certifikati: ISA Certified Arborist, EAC Tree Technician, ISA Board Master, ASCA Consultant Arborist
Mestni arborist - ukvarja se z drevesi na območju občine ali mesta. Ima celosten pregled nad stanjem in razvojem dreves. Ukvarja se s posameznimi drevesi in tudi vsemi mestnimi drevesi kot celoto, t.i. urbani gozd ali »zeleni pokrov mesta«. Njegovo področje dela je pripravljanje kratkoročnih in dolgoročnih načrtov za vzdrževanje mestnih dreves (sajenje dreves, obrezovanje in odstranjevanje dreves), pripravljanje smernic in pravilnikov, vzdrževanje in obnavljanje katastra dreves, sodelovanje z drugimi občinskimi službami. Zelo pomembno področje je tudi izobraževanje ter osveščanje in komunikacija z občani, mediji ter drugimi podjetji ali ustanovami.
Certifikati: ISA Certified Arborist Municipal Specialist
Arborist obžagovalec opravlja obžagovanje/obrezovanje dreves v urbanem okolju. Specializiran je lahko za delo na enem ali več področjih: za delo na tleh, za delo z uporabo dvižne košare ali za najzahtevnejše, delo na drevesu z uporabo vrvnih tehnik (t.i. arborist plezalec). Vsi delavci morajo biti ustrezno izobraženi, primerno zavarovani, prav tako pa morajo uporabljati ustrezno opremo. Narava dela se med področji precej razlikuje.
Certifikati: ISA Tree Worker, ISA Aerial Lift Operator, EAC Tree Worker
Znanstvenik ali raziskovalec na področju arboristike
Večina raziskovalcev in znanstvenikov je zaposlenih na univerzah ali zavodih. Področja raziskovanja so predvsem arboristika, urbano gozdarstvo, fiziologija rastlin, fitopatologija. Z znanstvenim pristopom se oblikujejo smernice za boljše poznavanje in vzdrževanje dreves. Miti in resnice o drevesih
Drevo ima zelo globoke korenine.
Drevesa lahko razvijejo zelo raznolike koreninske sisteme, ki so odvisni od drevesne vrste, talne podlage in rastiščnih razmer. Največ drobnih drevesnih korenin, pomembnih za življenjske funkcije drevesa, se nahaja v zgornjih 30 cm talne podlage! Ob dostopni količini vode v tleh je za rast in razvoj korenin zelo pomemben tudi zrak. Drevesne korenine so lahko zelo dolge in ponavadi segajo čez zunanji rob krošnje.
Glej kako lepo se je drevo pomladilo!
Močno obrezano drevo razvije mlado zeleno krošnjo. A debele in hitro rastoče sekundarne veje, ki so pričvrščene zgolj na tanek sloj zdravega lesa lahko z leti postanejo zelo nevarne. Takšnemu drevesu sčasoma upadeta tako vitalnost kot varnost.
Zeleno drevo je tudi varno drevo.
Na videz zeleno drevo ima lahko številne "manj vidne" probleme: probleme v tleh, strukturi debla in krošnje, probleme z glivami, poškodbami, žuželkami,... Velika zelena drevesa se lahko zlomijo po delih ali popolnoma zrušijo sama od sebe ali zaradi različnih zunanjih dejavnikov (veter, sneg, žled, namočenost terena).
Drevo lahko rano pozdravi, zaceli.
Drevo lahko "rano" oz. poškodbo zaradi odstranjene veje ali mehanske poškodbe sčasoma le prekrije oz. preraste.
Mesta rezov in poškodb je potrebno premazati.
Trenutni premazi na tržišču ne preprečujejo razkroja lesnih tkiv na mestih reza. Možnost razvoja razkroja se zmanjša s pravilno tehniko in časom obrezovanja. Premazi so koristni za uporabo v sadjarstvu in pri cepljenju tudi v drevesničarstvu.
Važno je predvsem to, da drevo posadimo.
Za dobro sobivanje z drevesi moramo narediti veliko več kot jih zgolj posaditi in nato pozabiti na njih do prvih večjih "problemov". Ni vsaka lokacija primerna za rast dreves in ni vsaka drevesna vrsta primerna za dano lokacijo. Potrebno je izbrati drevo primerne drevesne vrste za dano rastišče, ga pravilno posaditi in nato pravočasno ter pravilno skrbeti zanj!
Če drevo močno obrežemo bo ostalo majhno in varno.
Kadar se z obžagovanjem odstranijo vse večje veje ter vrhovi in odstrani večina zelene listne površine to imenujemo »obglavljanje dreves«. Gre za primer popolnoma neprimerne nege dreves. Drevo se kratkoročno res zniža, a sekudarne veje rastejo zelo hitro in v nekaj letih lahko drevo celo preseže svojo prvotno višino! Obglavljena drevesa izstopajo predvsem v neolistanem času, ko se vidi njihova nenaravna zgradba krošnje.
Razlogi proti obglavljanju:
- močno poškoduje in oslabi drevo, zmanjša naravne obrambne mehanizme drevesa
- povzroči stradanje korenin
- olajša napad in razvoj bolezni ter škodljivcev, kar povzroči hitrejše napredovanje razkroja
- končni rezultat obglavljanja je razkrojeno ali votlo drevo, ki z novo zraslimi in slabo pritrjenimi vejami predstavlja veliko nevarnost za ljudi in objekte v njegovi bližini
- uniči lepoto drevesa in spremeni podobo krajine
- je dolgoročno dražje
Koristi dreves
DREVO je lesnata rastlina z visokim in razvejanim deblom, ki je v spodnjem delu običajno brez vej. Je največji in najstarejši živ organizem na Zemlji.
KORISTI DREVES:
- pripomorejo k čistejšemu zraku
- podaljšujejo čas odtoka meteorne vode in čistijo vodo
- dajejo senco in ohlajajo ozračje
- zmanjšujejo moč vetra
- zakrivajo nevšečne poglede in oblikujejo krajino
- povečujejo vrednost nepremičnin in sosesk
- v urbana naselja vnesejo naravne elemente in živalske habitate
- vse naštete koristi pa povečajo kvaliteto bivanja človeka v mestu
|
